Vključujoči pristop šole postavlja v ospredje učenčevo optimalno učenje s poudarkom na pogojih in ovirah, ki v samem učnem okolju le-to omogočajo ali onemogočajo, pa tudi ovire, ki izhajajo iz učenca oziroma iz njegove narave. Prevladuje osredotočenost na učno okolje, torej na pouk in učilnico oziroma kurikul v najširšem pomenu besede. 

Učne težave delimo na splošne in specifične, ki jih opredeljujemo od lažjih do težjih, od enostavnih do kompleksnih in lahko trajajo krajši čas ali vse življenje − Koncept učne težave v osnovni šoli (Zavod RS za šolstvo).

O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi značilnostmi (Magajna et al., 2008, str. 6). Po šolski zakonodaji učenci z učnimi težavami spadajo med učence s posebnimi potrebami (Zakon o osnovni šoli, 1996, 2007, 11. člen). 

Petstopenjski model pomoči
  1. POMOČ UČITELJA V RAZREDU (med poukom, podaljšanim bivanjem, dopolnilni pouk): večini otrok z učnimi težavami lahko pomaga že učitelj v okviru »dobre poučevalne prakse«. Ta pomoč zadošča za otroke z blažjimi in lažjimi učnimi težavami.
  2. POMOČ ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE: ta se vključi, če pomoč učitelja ne zadošča več. Na tej stopnji se že oblikuje Izvirni delovni projekt pomoči, ki se vodi v osebni mapi učenca, ki potrebuje pomoč oziroma svetovanje.
  3. INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ UČENCEM: učenca z učnimi težavami vključimo v to obliko, ko potrebuje bolj sistematično strokovno pomoč v manjšem obsegu ali le krajši čas.
  4. MNENJE IN POMOČ ZUNANJE STROKOVNE INSTITUCIJE: kadar otrok kljub oblikam pomoči na prvih treh stopnjah ne napreduje, se šola obrne na zunanjo institucijo s potrebo po dodatni diagnostiki, svetovanju ali obravnavi.
  5. PROGRAM S PRILAGOJENIM IZVAJANJEM IN Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO je namenjen tistemu delu otrok z učnimi težavami, ki zaradi izrazitejših težav potrebujejo več sistematične dodatne strokovne pomoči in izrazitejše prilagoditve. (Magajna et al., 2008).
(Visited 8 times, 1 visits today)